Nordijska hoja in tek – do vrhunske kondicije v brezsnežnem obdobju

Smučarji tekači uporabljajo nordijsko hojo in nordijski tek kot pomembno sestavino treningov v pripravljalnem obdobju, ko ni snega, že od začetkov pojava tekmovalnega smučanja. Tak način hoje in teka je predvsem zaradi podaljševanja koraka in daljše amplitude dela z rokami intenzivnejši od običajne hoje in teka. Nordijska hoja je hoja s poudarjeno podaljšanimi koraki. Nordijski tek je tek s poudarjeno podaljšanimi koraki (poskoki).

Za tovrstno vadbo se pogosto izbira zahtevnejši teren z razgibano konfiguracijo, lahko pa kar po trasiranih tekaških smučarskih progah, kjer smučarji tekači ravninske dele kombinirajo z običajnim tekom (joggingom), klance pa preskačejo ali prehodijo s podaljšanim korakom – nordijsko hojo. Pri tovrstnem treningu je glavni poudarek na tehniki in intenzivnosti.

Najbolj prepoznavni element nordijske hoje in teka je dvotaktni diagonalni korak, ki je zelo podoben izvedbi elementa klasične tehnike hoje in teka na smučeh, kjer se ob hoji oz. teku izmenično odrivamo s palicami. Gibalni ciklus pri tej strukturi gibanja je sestavljen iz dveh taktov, gibanje okončin je diagonalno (v isti smeri se hkrati gibata nasprotna roka in nasprotna noga). Pri nordijski hoji in teku poznamo tudi načine gibanja, kjer se soročno odrivamo s palicami (Pustovrh, 2010).