Nordijsko hojo in tek pri nas poznamo že od dvajsetih let 20. stoletja, ko so ju začeli uporabljati tekmovalci v smučarskem teku. Le-ti še vedno uporabljajo hojo in tek s smučarsko-tekaškimi palicami v mesecih, ko pri nas ni snega, ker jim omogoča posnemanje teka v klasični tehniki. Šele zadnjih nekaj let pa zlasti nordijska hoja navdušuje rekreacije željne množice po vsej Sloveniji.
Za razliko od Slovenije so se na Finskem že leta 1980 pojavili poskusi, da bi hojo in tek s palicami približali širšemu krogu ljudi. Dokaj neuspešni so bili vse do leta 1990, ko se je na Finskem zgodil pravi ”boom”.
Ameriška verzija hoje s palicami se imenuje ”power walking”, vendar se tam ta vrsta vadbe ni tako razširila kot na Finskem. Finska verzija se od ameriške rahlo razlikuje po sproščeni tehniki hoje, ki je nekakšna različica hoje in teka na smučeh, torej pomeni ”smučanje brez smuči”.
Uporaba palic daje temu načinu hoje poseben ritem, koraki so daljši in gibanje je hitrejše. V proces popularizacije hoje s palicami so Finci vpletli celo znanstvenike, ki so v svojih študijah objavili podatke, da je takšen način hoje od običajne celo do 40 % učinkovitejši (Pustovrh, 2010).
Da zanimanje športnikov za hojo in tek s palicami strmo narašča, so hitro ugotovili proizvajalci smučarskih palic, ki so skupaj z organizacijo za promocijo športno-rekreativnih dejavnosti ”Suomen Latu – association for recreational sports and outdoor activities” pripravili strategijo promocije uporabe palic pri hoji in teku. Pripravili so strokovna gradiva in izobraževanja v športnih klubih in društvih. Za lažje prepoznavanje te športne aktivnosti v medijih so jo preprosto poimenovali ”nordic walking”. Prvi center za nordijsko hojo in tek je bil odprt v Helsinkih. Ves čas so priljubljenost nordijske hoje in teka spremljali tudi preko javnomnenjskih raziskav, ki so pokazale, da se je v letu 1999 z nordijsko hojo in tekom ukvarjalo več kot 280.000 Fincev in da ju je poizkusilo že skoraj milijon ljudi. Med uporabniki so prevladovali starejši in ženske (Pustovrh, 2010).
Skandinavija je dežela, katere prebivalci so zelo ozaveščeni o pomenu sožitja človeka z naravo in o pomembnosti aktivnega načina življenja za naše zdravje. Nordijska hoja in tek združujeta oboje in kar je najboljše, primerna sta za širok krog ljudi, saj sta:
- enostavna,
- učinkovita in
- relativno poceni.
Za izvajanje nordijske hoje in teka namreč ne potrebujemo drage opreme ali posebnih športnih objektov. Potrebujemo le dobro obutev in palice ter naravno okolje. Ob vseh pozitivnih lastnostih ne smemo zanemariti ugodnega sociološkega vpliva, ki ga imata nordijska hoja in tek na svoje uporabnike. Najlažje bi ta proces poimenovali združevanje prijetnega s koristnim. Skandinavskemu načinu razmišljanja sledijo tudi druge evropske dežele. Nordijska hoja in tek sta zelo popularna v Avstriji, Nemčiji in Švici. Uporabljajo ju tudi na Japonskem, v ZDA in Avstraliji (Pustovrh, 2010).
Hoja je osnovni način človekovega premikanja in največkrat uporabljena človekova telesna vaja. Hoja človeku vse do smrti ostane glavna gibalna aktivnost. Čeprav človek v nekem obdobju več uporablja druge telesne vaje kot npr. tek, kolesarjenje, plavanje, pa ga v starosti zopet najbolj zvesto spremlja hoja.
Največji učinek hoje se doseže v naravi in v družbi drugih pohodnikov ali družinskih članov, ko hoja postane prijetna družabna aktivnost. Hoja je za večino človeštva edina gibalna dejavnost, za določene pa še ta v zelo zanemarljivih količinah in le občasno. Pomembno je, kakšen je naš odnos do te človekove glavne gibalne aktivnosti.
Hoja, tako nordijska kot vsakdanja, mora biti pravilna, elegantna in ekonomična. Hoje se je potrebno naučiti:
- pomembna je drža telesa in glave,
- premikanje rok in nog,
- prenos teže s pet na prste,
- rotacija bokov in ramen,
- dolžina in hitrost koraka.
Gre torej za skupek med seboj povezanih zaporednih in vzporednih posameznih dinamičnih gibanj oziroma elementov.