Smučarski tek na OI

Od prvih Zimskih olimpijskih iger (1924, Chamonix, Francija) je smučarski tek tudi v olimpijskem programu, sprva le za moške, od leta 1952 pa tudi za ženske. Tekmovanja v teku na smučeh potekajo v dveh tekaških tehnikah in na več razdaljah. Starejša je klasična tehnika (podobna hoji, le da se drsi po smučeh), kjer ima tekač smuči namazane s posebno mažo, ki preprečuje zdrsljaj smučke nazaj. Kasneje se je razvila drsalna tehnika, skating (po smučeh se drsi v »škarjastem« koraku). Za to tehniko ni potrebna nobena maža z izjemo voskov za hitrejše drsenje, ki pa jo potrebujejo le tekmovalci. Osnovne tekmovalne discipline za članice in člane, po nedavnih spremembah pravilnika in tekmovalnega sistema so naslednje:

Ženske

• tek na 10 km (posamezno),
• dvojno zasledovanje na 15 km (7,5 klasično + 7,5 prosto) s skupinskim štartom,
• maraton na 30 km (posamezni ali skupinski štart),
• ekipni šprint (dve tekmovalki, tečeta izmenično, vsaka po trikrat),
• šprint (do 1500 m; tečejo se kvalifikacije, nato najboljših 30 izločilni teki)
• štafeta (štirikrat po 5 km, prvi dve tekmovalki tečeta v klasični tehniki, drugi dve v prosti)

Moški

• tek na 15 km,
• dvojno zasledovanje na 30 km (15 km + 15 km),
• maraton na 50 km,
• ekipni šprint,
• šprint in
• štafeta (štirikrat 10 km)

V sezoni 2006/2007 so tudi prvič poskusno uvedli novoletno turnejo v smučarskem teku, t.i. Tour de ski. Gre za več zaporednih tekem v vseh posameznih disciplinah, razen maratonu, ki poteka v dneh okoli novega leta. Tudi tu se, podobno kot pri skakalni turneji točke, seštevajo časi, pred zadnjo tekmo v nizu Toura pa vodilni tekmovalec po času štarta prvi, za njim pa še vsi ostali, glede na zaostanek, ki so si ga nabrali na predhodnih tekmah. Zmagovalec Toura je tisti, ki prvi prečka cilnjo črto na zadnji tekmi. Točke za svetovni pokal pa se štejejo samo v primeru, da se je tekmovalec na Touru uvrstil med prvih trideset.