Norveška, zibelka teka na smučeh
Materialni viri pričajo o uporabi ”smuči” v zelo daljni zgodovini človeštva. Najstarejšo smučko, staro okrog 5200 let, so našli na Švedskem. Praoblika smuči, ki naj bi onemogočala pogrezanje v visok sneg, je stara kakih 1200 let. Dokaze o smučeh imamo že od okoli leta 2500 pred našim štetjem. Na otoku Rödöy na Norveškem so v votlini odkrili risbe smučarjev lovcev, ki so zasledovali živali na nekakšnih lesenih smučeh (upodobljen je 5500 let star lik smučarja). Znana najdišča sta se Hoting (Švedska) in risbe smučarjev v votlini blizu Zalavruga ob Belem morju. Po risbah sodeč so smučali na asimetričnih smučeh, po daljši so drseli, s krajšo pa so se odrivali.
V skandinavski mitologiji so smuči večkrat omenjene, smučarji lovci pa so značilni tudi za Azijo. V srednjem veku je smučanje sodilo k viteškim sposobnostim. Želja po hitrejšem potovanju v okolju, kjer so zimske razmere ekstremne, je privedla do iznajdbe pripomočkov, ki to omogočajo. Za hitrejšo hojo po snegu so najprej uporabljali različne vrste krpelj oz. deske, ki so si jih privezali na stopala. Postopoma je razvoj privedel do iznajdbe smuči, ki so podobne tistim, ki jih uporabljamo danes.
Pisni viri omenjajo smučanje od 5. st. pr. n št. dalje (Grka Herodot, 484–420 pr. n. št., in Pytheas, 4. stoletje, ter Rimljan Tacit, 55–120 n. št.). V srednjem veku so skandinavski vojščaki vpeljali smučanje kot eno obveznih veščin vsakega vojščaka. Srednjeveški pisni viri opisujejo takšne vojščake na smučeh v opisu bitke za Oslo iz leta 1200.
V delu Zgodovina severnih narodov je norveški škof Olaus Magnus (1490–1557) opisal prvo smučarsko tekmovanje, kjer so tekmovali za srebrne in bronaste posode. To delo je pomembno tudi zaradi prve omembe besede ”ski”, ki se navezuje na smuči. Iz švedske zgodovine je znan manever kralja Gustava Vase, ki je leta 1522 med vojskovanjem z Danci ukazal svojim vojakom, da morajo 90 km dolg pohod opraviti na smučeh. V spomin na ta dogodek na Švedskem organizirajo od leta 1922 znameniti množični maraton Vasa (Pustovrh, 2007).
Prva tekmovanja v smučarskem teku so se razvila iz druženja, ko so ljudje v skupinah in na smučeh hodili na pohode oz. izlete. Takšna tekmovanja so lahko presegla tudi več kot 50 km. Prve omembe tekem v Oslu datirajo v leto 1770. Tudi prvi smučarski klub je bil ustanovljen v Oslu leta 1886 (Christiania Skiclub). Da s smučanjem Norvežani mislijo resno, so dokazali leta 1883 z ustanovitvijo prve nacionalne smučarske zveze, ki je prva razvila klasifikacijo nordijskih smučarskih disciplin. Leta 1888 je Norveţan Nansen v raziskovalne namene na smučeh prepotoval Grenlandijo in svoje vtise strnil v knjigi, ki je postala velika uspešnica po vsej Evropi. Na ta način se je smučanje razširilo iz Skandinavije tudi v druge evropske države (Pustovrh, 2007).
Proti koncu stoletja so smučarske klube začele ustanavljati tudi druge evropske države: Finska (1886), Češka (1887), Nemčija (1891), Francija (1891), Avstrija (1892) in Švedska (1892) (Jošt in Pustovrh, 1995).
Prva mednarodna smučarska institucija Mednarodna smučarska komisija je bila ustanovljena leta 1910 v Oslu. Pozneje, leta 1924, se je preoblikovala v Mednarodno smučarsko zvezo, znano pod kratico FIS (Jošt in Pustovrh, 1995).